»Mislim, da smo in da sta kriva tega, da obstajata. In s tem, kar pride zraven tega, je občutljivost, empatija, nekaj, kar potem človeka razdira, ko gleda, kaj se dogaja okrog njega.«

»V zvenu črno-belih tipk Primoža Hladnika in v roki in glasu Borisa Benka bomo poslej videli sence in vedeli skrivnosti, ki smo jih doslej le slišali in slutili ...«

»Da je cikel naslovljen kot nemški, pa nima nobene zveze z geografijo.«

»Nabito polna dvorana, ne samo da je dihala s filmom, ampak se je smejala skupaj z njim. Včasih na glas, včasih pa prav pridušeno, kot da bi v smehu gledalci hoteli izbrisati svojo identifikacijo z zgodbo. In na trenutke je dvorana bučala v nadidentifikaciji. Dbest.«

»Nekaj komadov v predstavi je ustvarjenih konkretno iz komadov iz prejšnjih predstav.«

»Predvsem sebe, najbrž pa stanja, v katerega zapadeš. V bistvu imaš veliko rešitev za stvari, si zelo pameten in intelektualen, vse veš, ne narediš pa nič.«

»Za to predstavo smo vzeli neke surplus materiale, kot temu rečem, ki so nam ostali od prejšnjih predstav.«

»Malica nam na neki točki pripada.«

»Igralec nisi takrat, ko si nadeneš kostum in zdrdraš besedilo – igralec mora imeti prostor, da v dani situaciji spreminja, nadgrajuje in inovira.«